Posvet o vetrni energiji: podporniki odpovedali udeležbo zaradi "favoriziranja nasprotnikov"

V organizaciji in prostorih državnega sveta (DS) danes poteka posvet o vetrnih elektrarnah, pri katerem naj bi predstavili različna stališča strokovnjakov, investitorjev in predstavnikov civilne družbe o prednostih in slabostih vetrne energije v Sloveniji. Toda več predstavnikov gospodarstva je udeležbo na posvetu tik pred zdajci odpovedalo, saj da naj uravnotežena razprava ne bi bila mogoča, ker da predvidena časovnica posveta nakazuje na veliko prevlado nasprotnikov elektrarn.

Posvet z naslovom "Vetrna energija, prostor in okolje – čas za razmislek" poteka v organizaciji komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Zbrane so nagovorili predsednik DS Marko Lotrič, državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek in generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Hinko Šolinc.

Nato naj bi soočili stališča podpornikov in nasprotnikov vetrne energije. Toda danes dopoldne, tik pred začetkom posveta, so predstavniki gospodarstva oziroma investitorjev v vetrne elektrarne udeležbo odpovedali.

"V podjetju AAE Gamit podpiramo odprto in strokovno razpravo o umeščanju vetrnih elektrarn, saj verjamemo, da si prihodnost obnovljivih virov energije v Sloveniji zasluži temeljito, premišljeno in uravnoteženo obravnavo. Prav zato smo vabilo na posvet, ki ga organizira državni svet, sprva sprejeli kot korak v pravo smer," je v sporočilu za javnost zapisal direktor podjetja AAE Gamit Janez Tratnik. Toda ko so prejeli program dogodka, so bili razočarani, saj da so organizatorji za predstavitve investitorjev namenili le 20 minut v predvidoma dve uri trajajočem posvetu. Prav tako organizatorji na posvet niso povabili strokovnjakov, ki bi predstavili pozitivne vidike vetrne energije," so povedali v podjetju, ki želi vetrnice postaviti v občinah Ilirska Bistrica, Divača in Sežana.

"V tako oblikovani razpravi ne moremo sodelovati. Naš namen ni biti del enostranske platforme, temveč prispevati k poštenemu in strokovno utemeljenemu javnemu diskurzu," je o odpovedi udeležbe povedal Tratnik.

Sporna moderatorka posveta

Udeležbo na posvetu je odpovedal tudi predstavnik Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Kot so zapisali v DEM, "program posveta ne omogoča uravnotežene predstavitve različnih stališč", saj je "deležnikom, ki javno nasprotujejo razvoju vetrne energije, namenjen nesorazmerno večji del časa, medtem ko so strokovnjaki in investitorji, ki projekte pripravljamo v skladu z zakonodajo ter okoljskimi in prostorskimi merili, postavljeni v izrazito neenakopraven položaj".

Da so ogorčeni nad državnim svetom, so sporočili tudi iz Gospodarsko interesnega združenja za vetrno energijo. "Dogodek, ki naj bi ga organizirala nevtralna institucija, kot je državni svet, je v resnici zasnovan kot enostranska javna tribuna proti razvoju vetrne energije. Posvet moderira aktivna članica civilne iniciative proti vetrnim projektom, ki svoje nasprotovanje javno izraža že dalj časa. Povezovanje dogodka osebe z jasno izkazano pristranskostjo je resno vprašanje verodostojnosti samega posveta," so opozorili ob odpovedi udeležbe.

Posvet poleg državnega svetnika in vodje interesne skupine lokalnih interesov Milana Ozimiča povezuje še predstavnica Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn Felicita Medved.

Lotrič: Državni svet želi biti uravnotežen

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je za N1 povedal, da je informacijo o odpovedih dobil pretekli konec tedna. "Državni svet želi biti uravnotežen, ali nam je to v tem primeru uspelo ali ne, ne vem. V vsakem primeru pa lahko ob zaključku vsak pokomentira, kar želi," je navedel Lotrič.

"Namen posveta je soočenje različnih mnenj," je zagotovil. "Očitno se investitorji počutijo neupoštevani. Posvet je iskanje idej in rešitev, zato mi je žal, da so udeležbo odpovedali," je poudaril. "Bom pa pozoren, kakšni zaključki posveta se bodo oblikovali, sploh če bo razprava enostranska, potem bomo morali za neke pametne zaključke poiskati tudi drugo plat," je dodal. Obžalovanje je Lotrič izrazil tudi v uvodnem nagovoru.

Prav tako je odpoved obžaloval moderator posveta Ozimič, ki je uvodoma poudaril, da so pričakovanja investitorjev po strokovni in vsebinsko uravnoteženi razpravi legitimna ter da so v DS prepričani, da raznoliki pogledi prispevajo k odgovornejšemu in bolj premišljenemu načrtovanju rabe vetrne energije v Sloveniji.

Državni sekretar z ministrstva za naravne vire in prostor Miran Gajšek je povedal, da trenutno v Sloveniji glede umeščanja vetrnih elektrarn v prostor poteka šest aktivnih in šest bolj počasnih postopkov, pri katerih investitorji niso več aktivni. Ob tem je poudaril, da je treba vedno upoštevati vse pogoje, ki jih zakonodaja omogoča, vedno pa bo pri tem prihajalo tudi do različnih mnenj.

Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Hinko Šolinc je v programu posveta pogrešal klimatologa. Sicer pa je menil, da lahko ob upoštevanju, da je polovica Slovenije tako ali drugače zaščitena, da imamo tri vetrnice ter sprejet državni prostorski načrt le za vetrno elektrarno Ojstrica, ugotovimo, da "če je kdo v teh postopkih v nekakšnem podrejenem položaju, je to potencialni investitor, ne pa kdo drug". Šolinc je povedal še, da je v teku javno naročilo, v okviru katerega bodo kartirali območja in skušali določiti t. i. prednostna območja za umeščanje vetrnih elektrarn. To pa ne pomeni, da to drugje ni dovoljeno ali zaželeno, je dodal. Se je pa strinjal, da vetrne elektrarne nedvomno imajo negativen vpliv na okolje, a se po njegovih besedah ti lahko z ustreznimi ukrepi omilijo.

"Zavzemamo se za bolj uravnotežen, okoljsko, družbeno in gospodarsko odgovoren pristop k slovenski energetski kot tudi okoljski politiki. Hkrati zahtevamo preglednost postopkov in sprejemanja odločitev," je med drugim poudarila predstavnica pobudnikov posveta Felicita Medved.

To je med drugim zbodlo nekdanjo pravosodno ministrico, danes pa pravno svetovalko civilnih iniciativ Dominiko Švarc Pipan, ki je v prispevku osvetljevala vlogo javnosti. Ta je v tovrstnih postopkih po njenih besedah ključna. "Postopki, ki ne bodo spoštovali obveznosti zgodnjega, popolnega, celovitega dajanja informacij, ne morejo preživeti sodnih postopkov," je prepričana.

Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je v predstavitvi tehničnih in strateških vidikov zanesljive oskrbe Evrope in Slovenije z električno energijo iz obnovljivih virov poudaril, da je v Sloveniji v prostor možno dodajati vetrne elektrarne oz. obnovljive vire energije, a ob hkratnem razvoju elektroenergetskega sistema, kar pa se po njegovih besedah ne dogaja.

Ferdinand Deželak iz Slovenskega društva za akustiko je med drugim opozoril, da je uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju iz leta 2018 v neskladju z ustavo, kar je leta 2022 ugotovilo ustavno sodišče. Hkrati je uredba po njegovih besedah tudi strokovno nedorečena.

Sonja Jeram iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je poudarila, da hrupa vetrnih elektrarn nikakor ne moremo spregledati. Opozorila je, da nekatere lastnosti hrupa v slovenski zakonodaji niso upoštevane v celoti. Da je nekaj skladno z zakonodajo, torej ne pomeni nujno zadostne zaščite zdravja prebivalcev, zato moramo biti pri presojah previdni, je opozorila.

Naknadno so po posvetu odzvali v Združenju civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn, v katerem obžalujejo odzive nekaterih investitorjev, ki so se odločili odpovedati udeležbo.

Poudarili so, da je bil posvet zamišljen kot forum za raznoliko in vključujočo razpravo, v kateri sodelujejo številni strokovnjaki s področij energetike, okolja, zdravstva in prava. Namesto da bi investitorji izkoristili priložnost za soočenje argumentov in transparentno predstavitev svojih načrtov, so se odločili umakniti – in s tem zamudili priložnost za resničen dialog. Očitki, da naj bi bila razprava 'enostranska', ne vzdržijo kritične presoje," so zapisali v združenju. "Demokratičen proces vključuje različna mnenja – tudi tista, ki morda postavljajo neprijetna vprašanja o vplivih in postopkih," so prepričani.